18. novembra pred desetimi leti je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije in ob podpori ministrstev za kmetijstvo in šolstvo zaživel projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ). Če je bil v prvih letih poudarek na medu, čebelah in njihovem širšem pomenu za prehrano, pa v zadnjih letih enako močno poudarjamo tudi pomen ekološke in lokalno pridelane hrane, tako da ta dan imenujemo tudi dan slovenske hrane.
Letošnji TSZ je bil sestavljen iz bio pirinega kruha, bio masla, cvetličnega medu (ki drugačno kot bio niti ne more biti), senenega mleka (kar pomeni, da ga dajejo krave, ki jih krmijo pretežno s svežo travo, suhim senom in žiti) in suhih jabolčnih krhljev. Tretji poudarek TSZ je pomen zajtrka kot najpomembnejšega obroka, ki ga veliko ljudi, ne samo šolarjev, na žalost še vedno izpušča. Morda ga bo od prejšnjega petka naprej začel uživati tudi kakšen učenec ali učenka naše šole, ki tega doslej ni počel/a. Letos smo dodali še tematiko sadja in zelenjave, saj je leto 2021 razglašeno za mednarodno leto sadja in zelenjave. Predstavili smo plakat in geslo letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka: Zajtrk s sadjem – super dan!
Naslednja letošnja novost na naši šoli je bila vključitev v slovensko akcijo za pripravo tradicionalnega slovenskega kosila. V kuhinji so nam pripravili joto s kranjsko klobaso, črni kruh in pehtranovo potico. Tudi tu je namen promocija lokalne, predvsem pa tradicionalne slovenske hrane, ki je bila dolgo časa kar malo pozabljena in zapostavljena, čeprav je zelo okusna in jo cenijo tudi tujci.
TSZ so izvedli učenci od prvega do devetega razreda v okviru razrednih ur ter vsi otroci v vrtcu. Najprej so se pogovarjali na temo dan slovenske hrane. Ogledali so se enega izmed dveh video posnetkov, in sicer o kmetovanju ali o čebeli Kranjska sivka. Temu je sledil zajtrk, nato pa so učenci skupaj z razredniki imeli možnost pripraviti predloge za tedenski jedilnik, ki ga bodo v kuhinji skušali upoštevati v jedilnikih od decembra dalje.
Po besedah Helene Vidmar, vodje prehrane na naši šoli, bo glede na jesenski čas temu prilagojena tedenska ponudba kosil v novembru, ki bo v skladu z možnostmi v čim večjem obsegu vključevala lokalne jedi iz svežega ali kislega zelja in repe.
V vrtcu so otroci iz prve skupine pripravili deklamacijo Bacili in jo predstavil v vseh treh skupinah. Druga skupina je pripravila socialno igro Čebelice in panj in prav tako predstavila vsem skupinam. Vzgojiteljica Alenka je skupaj z pomočnico Romano pripravila ples in pesmico Mojce Robič 5 jabolk.
Simon Demšar in Helena Vidmar
Foto in anketa: Simon Demšar
 |
 |
| Primer jedilnika | Maslo iz ekološke predelave |
Kruh, maslo in med za zajtrk. |
Naj bo takšen tudi jutranji prizor doma, če še ni. |
O tradicionalnem slovenskem zajtrku so povedali:
| Jaš Cuderman:
»Tradicionalni slovenski zajtrk poznam že od prvega razreda dalje. Ideja mi je všeč, ker se tako vsaj enkrat na leto spomnimo na pomen medu. Všeč mi je tudi, ker doma bolj poredko uživam med. Za zajtrk običajno raje jem marmelado. Pomen medu poudarjamo zato, ker je med ponos Slovenije in brez čebel ne bi bilo hrane in ne življenja.« |
 |
| Lara Košir, Ajda Grašič, Hana in Lana Alibabić:
»Ideja nam je všeč, da se zavedamo, da je to slovenska hrana. Domačo hrana je boljša od tuje zato, ker je naša, sveža in pridelana v domačem okolju. Pomen medu je v tem, ker ga proizvajajo čebele, te pa so pomembne za ljudi, ker oprašujejo rastlina.« |
 |
