Letošnje šolsko leto je bilo za učence tretjih razredov polno izzivov, saj so se prvič odpravili na tridnevni tabor, se odlično odrezali v čisto pravih nacionalnih preizkusih znanja iz matematike in slovenščine in nenazadnje vstopili v svet številčnih ocen. Kljub vsemu pa se bodo po njihovih besedah tretjega razreda radi spominjali.

Na svoj zadnji naravoslovni dan v prvi triadi so odšli v torek, 20. 6. 2023. Odpeljali so se na potepanje po našem kraškem robu, si ogledali Sveto jamo in odkrivali lepote slovenske obale, natančneje školjčne sipine v bližini Ankarana.

Že ob deveti uri zjutraj je avtobus, poln učencev in spremljevalcev, pobral dve vodički iz CŠOD-ja na bencinski črpalki na Kozini. Skupaj smo se odpeljali na Socerb, kjer smo si najprej ogledali razvaline gradu in opazovali tržaški ter koprski zaliv. Po gozdičku, poraslem z bori in jeseni, smo odkorakali do prave kraške jame, imenovane Sveta jama, z večjo dvorano, ki je v zgodovini služila kot podzemna cerkev. V jami smo občudovali kapnike, stebre, ponvice in našli celo malo jamsko žival mokrico. V gozdičku smo pokusili divje šparglje, na bližnjem kraškem travniku pa spoznavali zdravilne rastline – rman, materino dušico, divji šetraj … Ogledali smo si tudi tipično kraško obliko površja, imenovano vrtača. Pot nas je nato zapeljala prav do naše obale, kjer smo se kakšen kilometer pred Ankaranom ustavili na umetno narejeni školjčni sipini, ki je nastala s poglabljanjem ladijskih privezov v bližnji Luki Koper. Z veseljem smo »počofotali« po slani vodi, nabrali vsak svojo pest mrtvih školjk, nato pa pojedli malico v senci pod borovci.

Naravoslovna ekskurzija je bila za nas najlepši končni izlet. Manjkal je le čas za kopanje …

Kaj pa si bodo učenci zapomnili za vse življenje?

Živa: »Najbolj si bom zapomnila pokopališče školjk. Tudi jama mi je bila zelo všeč.«

Lenart: »Za vse življenje si bom zapomnil pokopališče školjk in kaj so stalagmit, stalaktit, stalagmat in špageti.«

David: »Za večno si bom zapomnil, da je v Ankaranu pokopališče školjk.«

Krištof: »Da toliko toplega morja še nikoli nisem videl.«

Maxim: »Zapomnil si bom pokopališče školjk, ker so bile zelo lepe in ker smo jih celo pest lahko vzeli domov. Pa tudi morje, ker so bile v njem meduze.«

Maja: »Za vedno si zapomnila, kako se imenujejo kapniki. Imenujejo se stalaktit, stalagmit in špagetki. Steber, ki ga sestavljata 2 kapnika se imenuje stalagmat.«

Mila Ayu: »Za vedno si bom zapomnila, da je bila včasih v jami cerkev. Videli smo tudi kor. Zapomnila si bom tudi mokrico, jamsko žival, ki smo jo srečali.«

Maša M.: »Zapomnila si bom, da sem bila na pokopališču školjk in v jami in da sem se imela lepo.«

Učenci 3.b z učiteljicama Darjo in Jano