Na letošnjem tekmovanju iz angleščine za 9. razrede sta izreden uspeh dosegli Pia Regovc in Eva Bobnar. Že uvrstitev na državno tekmovanje, na katerega se je uvrstilo 200 učencev in učenk iz vse Slovenije, je izvrsten dosežek. Na državnem tekmovanju, ki je potekalo preko spleta, je Pia osvojila zlato priznanje, Eva pa srebrno, kar je najboljši rezultat za našo šolo, odkar tekmovanje poteka v sedanji obliki. Tekmovanje se je začelo s štirimi nalogami, ki so preverjale slovnično znanje in besedni zaklad in so ga udeleženci in udeleženke reševali preko spleta. Glavni del pa je bil spis, ki se je nanašal na knjigo Turtles All the Way Down, avtorja Johna Greena. Udeleženci so ga pisali na papir, ga poskenirali in poslali v ocenjevanje. O tekmovanju in angleščini nasploh smo se z udeleženkama pogovarjali nekaj dni po objavi rezultatov.

Kakšna so bila pričakovanja pred testom?

Pia: Upala sem na čim boljši rezultat, a tudi če tega ne bi dosegla, sem bila zadovoljna že z uvrstitvijo na državno tekmovanje.

Eva: Precej sem se pripravljala in sem priznanje pričakovala. Upala sem sicer na zlatega, a sem zelo zadovoljna tudi s srebrnim.

Kakšen se vama je zdel test?

Pia: Test je bil v redu; bolje bi sicer bilo, če bi pisali na papir.

Eva: Pričakovala sem nekaj takega; videla sem že teste iz prejšnjih let in sem poznala tipe nalog.

Ali vama je knjiga po vsebini ustrezala?

Pia: To knjigo sem želela prebrati že prej in sedaj sem jo končno prebrala. Zdela se mi je zanimiva in je tudi moja najljubša knjiga. Zelo mi je všeč način pisanja avtorja Johna Greena.

Eva: Knjiga mi je bila všeč, čeprav je sama od sebe najbrž ne bi prebrala. Vseeno je bila izkušnja zanimiva. Prebrala sem nekaj novega, česar sicer ne bi.

Kakšen občutek sta imeli po končanem testu, preden so bili znani rezultati?

Pia Imela sem dober občutek. Zdelo se  mi je, da bom kakšno točko najbrž izgubila, ker pri vseh odgovorih nisem bila prepričana v pravilnost.

Eva: Tudi jaz sem imela dokaj dober občutek oz. sem se hotela kar prisiliti, da sem ga imela.

Na katerem področju angleščine menita, da sta najboljši in kje menita, da bi lahko še napredovali?

Pia: Dobro mi gre bralno razumevanje, želela bi pa še napredovati v pisnem izražanju. Z razumevanjem besedišča večinoma nimam težav, tudi na pomen neznanih besed lahko sklepaš iz sobesedila.

Eva: Dobra sem v prostem govorjenju. Napredovala bi lahko v pisanju. Pri meni isto sicer velja tudi za slovenščino. To niti ni več toliko stvar jezika kot neke splošne veščine.

Kaj vama pomeni angleščina: samo orodje za spoznavanje ali vama je izziv tudi sama po sebi?

Pia: Oboje po malo. Angleščina se sicer zdi dokaj lahek jezik, je pa tudi zanimiva. Ko bereš v originalu, lahko bolje dojameš, kaj je avtor želel povedati, kot pa če to bereš v prevodu.

Eva: Vsi jeziki so mi zanimivi, angleščina pa se mi zdi eden od preprostejših jezikov. Angleščina je splošen jezik, ker jo govori veliko ljudi. Zdi se mi zelo uporaben, tudi pozneje za službo.

Kako močno je angleščina prisotna v vajinih življenjih?

Pia Kar dosti se vrti okoli angleščine.

Eva: Veliko časa preživimo na telefonih. Na družabnih omrežjih je večina vsebin, ki jih spremljam, v angleščini.

Kje menita, da sta pridobili največ znanja?

Pia: Malo bereš, gledaš angleške youtube kanale in enkrat ti steče.

Eva: Nikoli se nisem usedla in rekla, sedaj se bom pa naučila to in to, ali predelovala nekih slovničnih knjig. Znanje je prišlo po naravni poti. V nižjih razredih osnovne šole se mi zdi, da nisem posebej izstopala, da sem bila nekje v povprečju.

Kakšne knjige najraje bereta?

Pia: Berem fantazijske knjige in znanstveno fantastiko, pa tudi romantične in kriminalke. Koliko berem, je odvisno od časa, ki ga imam. Včasih imam vedno kaj v branju in preberem od dve do tri knjige ne mesec, včasih – če nimam časa ali volje – pa tudi ničesar.

Eva: Sama na splošno ne berem veliko knjig, če že, pa raje preberem angleško kot slovensko. Med drugim berem japonske mange v angleščini, ki imajo včasih dokaj zapleten jezik, čeprav so to stripi. Berem največ poleti, na morju, na plaži.

Kaj pa drugi jeziki?

Pia: Nikoli se nisem učila kakšnega drugega jezika.

Eva: Učim se še nemščino na Goethejevem inštitutu, pred tem sem hodila tudi na tečaje v šoli. Nemščina mi je sicer težja, a se mi zdi, da mi vseeno kar dobro gre. Poleg tega nimam toliko stika z njo kot z angleščino, zato se je tudi ne učim tako hitro in enostavno. Se pa trudim, da bi imela čim več stika tudi z nemščino.

Ali imata kakšen nasvet za tiste, ki jim angleščina povzroča težave?

Pia: Poslušati čim več govorcev angleščine.

Eva: Jezik ti mora biti všeč, ne pa da ti je to prisila. Nekaterim pomaga intenzivno učenje pravil in slovnice, ampak pri meni ni bilo tako.

Ali ima katera od vaju namen, da bi se z jeziki ukvarjala poklicno?

Pia: Ne, bolj me zanima naravoslovje.

Eva: Tudi jaz ne. Zanima me pravo. Bi pa rada študirala v tujini in bi jezik potrebovala za študij.

Intervju pripravil: Simon Demšar