Kot prva znana fotografija pošasti iz Nessa slovi zelo nerazločna fotografija, ki jo je 12. novembra 1933 posnel Hugh Gray in se je pojavila na naslovnici škotskega dnevnika Daily Record. Zanjo domnevajo, da je v resnici dvojni negativ, na njej pa da bi utegnil biti pes s palico v gobcu. A v resnici jo je mogoče interpretirati zelo po svoje.

Že stoletja o pošasti v jezeru, ki premore več vode kot vsa jezera v Angliji in Walesu skupaj in slovi kot eno najskrivnostnejših v Združenem kraljestvu, krožijo legende. Že 22. avgusta leta 564 je duhovnik, pozneje svetnik sveti Kolumba oziroma Kolumban, poročal, da je v reki Ness, ki teče iz jezera, videl pošast in jo prisilil, naj ne napade enega od njegovih sledilcev, toda moderni mit se je rodil šele pred okoli devetdesetimi leti. V tridesetih letih prejšnjega stoletja so se v tisku začela pojavljati poročila o nenavadnih prikaznih in stopinjah, prav tako fotografije, glas se je širil tudi po svetu, in to je privabljalo opazovalce in turiste. Eno najbolj znanih pričevanj je iz aprila 1933, ko je vodja objezerskega hotela Aldie Mackay trdila, da je med sprehodom z možem videla žival, podobno kitu, o čemer je poročal lokalni časopis Inverness Courier, tedanji urednik pa je bitje poimenoval pošast.

Nekateri za Nessie – to ime se je uveljavilo v 40. letih – oprezajo že desetletja, pričajo zanimive zgodbe, ki jih objavljajo britanski mediji. Do danes je zabeleženih 1140 uradnih prikazovanj Nessie, v še sveže prenovljenem centru za obiskovalce, ki je urejen v nekdanjem hotelu, razstavljajo podobe njenih prikazovanj, tudi tisto, ki je najbolj določila videz jezerske pošasti z dolgim vratom, a se je pozneje izkazalo, da je potvorjena. Šlo je za serijo fotografij, označenih kot »fotografije kirurga«, saj naj bi jih posnel ginekolog Robert Kenneth Wilson in so bile objavljene v Daily Mailu 21. aprila 1934. Dolga leta niso bile prepoznane kot prevara, a že po valovanju vodne gladine okoli pošasti z dolgim vratom je mogoče sklepati, da so ti zelo majhni glede na njeno velikost.

Leta 1960 je bil ustanovljen Preiskovalni urad jezera Ness, ta je leta 1972 sprožil prvo iskalno akcijo, da bi našel dokaze o obstoju Nessie, toda že pet let zatem so ga zaradi neuspešnega dokazovanja bodisi njenega obstoja bodisi neobstoja zaprli. Leta 1987 so na jezeru zagnali iskalno akcijo, poimenovano Deepscan, pod okriljem katere je 24 čolnov, opremljenih s sonarnimi napravami, prečesavalo celotno jezero. Našli so »neidentificiran predmet nenavadne velikosti in moči«.

Še najoprijemljivejše so ugotovitve novozelandskih znanstvenikov izpred štirih let. Kljub temu da njihov namen ni bil iskanje Nessie, ampak dopolnitev seznama, katere rastline in živali prebivajo v jezeru Ness, so ovrgli nekatere teorije, kaj bi utegnila biti pošast, ki prebiva v globinah tega skrivnostnega jezera. S proučitvijo DNK iz jezerskih vzorcev niso odkrili nobenega dokaza o obstoju prazgodovinske kreature, imenovane pleziozaver, ali kakšne velike ribe, kot je denimo jeseter, prav tako so izločili obstoj soma in grenlandskega morskega psa. Odkrili pa so DNK jegulj, in čeprav iz analiziranih vzorcev niso mogli potrditi, da pripadajo velikanskim jeguljam, tega niso mogli izključiti.