24. maja leta 1543 je umrl poljski astronom, matematik, zdravnik in pravnik Nikolaj Kopernik (latinsko: Nicolaus Copernicus).

Rodil se je 19. februarja leta 1473. Dobil je izvrstno in vsestransko izobrazbo na univerzah v Krakovu, Rimu, Padovi in Ferrari. O njem vemo, da ni bil samo astronom in matematik, ampak tudi izvrsten zdravnik in pravnik. Ukvarjal se je z inženirski mi deli, npr. z gradnjo vodovodov in se udejstvoval kot svetovalec pri upravljanju cerkvenih posesti. Bil je kanonik, a cerkvene službe ni opravljal. Do Kopernika so mislili, da je Zemlja nepremična, da leži v središču vesolja in da se vse zvezde, planeti, Sonce in Luna gibljejo okoli nje. Ideje o dveh gibanjih Zemlje: o vrtenju okoli njene osi in kroženju okoli Sonca so izrekli že nekateri filozofi starega veka. Te misli so utonile v pozabo. Povzel jih je Kopernik , ki je postavil Sonce v središče “sveta”, to je našega planetnega sistema, Zemljo pa premaknil v vrsto planetov, ki se gibljejo okoli Sonca . Ta svoj heliocentrični sistem je objavil v delu “O vrtenju nebesnih teles” (1543). Kopernikov nauk je pomenil prelom s številnimi tradicijami in dotedanjim svetovnim nazorom. Ves srednjeveški duhovni svet se je naslanjal na nespremenljivost obstoječega reda. Le drzni ljudje so si upali izreči misel o gibanju Zemlje. S takimi izjavami so prišli v nasprotje z osnovnimi načeli tedanje družbe. Heliocentrično teorijo so v začetku privzeli le kot uporaben način za astronomske izračune, a po njej izračunane lege planetov niso bile zanesljive. Kopernik je predpostavil, da se Zemlja in drugi planeti gibljejo okoli Sonca po krogih z enakomerno hitrostjo. V resnici so tiri planetov elipse in se hitrost planeta spreminja z razdaljo od Sonca, ki leži v gorišču elipse. Te zakone o gibanju planetov je v začetku 17.stoletja odkril Johannes Kepler.