Bistroumni plemič Don Kihot iz Manče (izvirno špansko El Ingenioso Hidalgo Don Quijote de la Mancha) ali krajše Don Kihot je roman španskega pisatelja Miguela de Cervantesa. Prvi del je izšel v Madridu 16. januarja leta 1605, drugi pa 1615. Predstavlja prvi evropski (novoveški) roman. Prvotno napisan v španščini je preveden v številne jezike.

Roman je vrsta epizod, nanizanih ob osrednjem junaku in njegovem oprodi Sanču Pansi, vmes pa so razvrščene novele. V motivih romana je opaziti sledove viteških, pastirskih in pikaresknih romanov. V začetku je bila glavna ideja parodiranje viteških romanov, vendar se je pozneje avtorju razširila in jo lahko razumemo kot nasprotje med preživelimi ideali viteških časov in stvarnostjo zgodnjega kapitalizma ali pa kot večno nasprotje med neživljenjskim idealizmom in vsakdanjo praktičnostjo. Cervantes je upal, da mu bo objava romana prinesla denar in slavo; prinesla mu je le slavo, uresničila pa se je njegova napoved, da ne bo ne jezika ne naroda, v katerega ta roman ne bi bil preveden. Španski dvor je zaradi uvoza zlata iz Amerike bogatel in razkošno živel, Španija pa je gospodarsko propadala. Tako so propadli mnogi plemiči, a se s tem niso mogli sprijazniti, zato so se umikali v preteklost in se napajali z viteškimi romani, da bi vsaj v sanjah živeli v nekem lepšem svetu, svetu pravice in junaštev. Don Kihot je parodija na viteške romane.