16. decembra 1770 se je v Bonnu v Nemčiji rodil skladatelj Ludwig van Beethoven, eden največjih glasbenikov vseh časov in  eden izmed najpomembnejših predstavnikov glasbenega klasicizma.

Odraščal je v glasbeni družini. Oče je bil pevec in glasbenik na dvoru kölnskega volilnega kneza. Sina je že zelo zgodaj dal učiti klavir in violino. Sedemleten je že koncertiral z orkestrom na čembalu. S štirinajstimi leti je Beethoven postal pomožni organist v knežji kapeli. Od leta 1792 je živel na Dunaju. Bil je izvrsten improvizator. Postal je najslavnejši pianist na Dunaju. Do leta 1800 je pisal predvsem klavirske in komorne skladbe.

Po letu 1800 je odkril zvočne možnosti velikega orkestra. Tako so začele nastajati njegove velike simfonije. Njegova glasba zajema devet simfonij.

Beethoven je prvič težave s sluhom omenil 1801, ko je bil star trideset let. Pritoževal se je, da težko sliši višje tone glasov in glasbil. Junija 1801, ko je bil že naglušen, je v pismu prijatelju zapisal, da kljub gmotni varnosti živi bedno, ker slabo sliši. Zaprl se je vase, živel je sam. Do leta 1812 so morali ljudje pri pogovoru z njim kričati, da jih je slišal, leta 1818 pa je komuniciral s pomočjo pisanja. V zadnjih letih pred njegovo smrtjo leta 1827 je popolnoma oglušel.

Danes je znan tudi kot avtor evropske himne (Oda radosti), ki povzema del četrtega stavka skladateljeve največje mojstrovine Devete simfonije.