- This dogodek has passed.
20-letnica smrti Jožeta Pučnika enega ključnih akterjev slovenske osamosvojitve
11. 1. 2023
11. januarja 2003 je v Nemčiji umrl dr. Jože Pučnik ključni akter slovenske pomladi.
Jože Pučnik se je rodil na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici in že kot dijak prvič plačal ceno za svojo kritično misel, ko so mu zaradi kritičnih zapisov v reviji Iskanja prepovedali opravljati maturo, ki pa jo je po odsluženi vojski vendarle opravil in leta 1958 diplomiral iz filozofije na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je postal asistent.
Še isto leto je njegova kritična misel vnovič prišla navzkriž s tedanjo oblastjo, ki je bila mnenja, da je z objavljanjem svojih razmišljanj v Reviji 1957 rušil socialistično ureditev. Pučnika so aretirali in obsodili na devet let strogega zapora. Po petih letih so ga leta 1963 pogojno izpustili. A Pučnik ni dolgo ostal svoboden, saj je nadaljeval odkrito kritiko partijskega režima pri reviji Perspektive. Leto dni po pogojnem izpustu so ga ponovno aretirali zaradi članka, v katerem je kritiziral tedanjo kmetijsko politiko. V obdobju, ko bi se moral poročiti s svojo izbranko, so ga oblasti zaprle še za dve leti.
Leta 1966, ko so ga drugič izpustili iz zapora, se je Pučnik odločil za selitev v Nemčijo. Tam se je sprva preživljal kot fizični delavec, saj mu tedanje oblasti niso izdale diplome. Leto pozneje se je moral zato študija lotiti znova. Leta 1971 je v Nemčiji doktoriral in postal univerzitetni predavatelj.
V Slovenijo se je vrnil leta 1989 in postal eden ključnih akterjev tedanjega političnega dogajanja. Kot vodja združene opozicije Demos je zmagal na volitvah leta 1990, bil gonilna sila priprav na plebiscit za samostojnost in podpredsednik vlade Lojzeta Peterleta. Na predsedniških volitvah ga je premagal Milan Kučan, je pa po razpadu Demosa ostal podpredsednik vlade Janeza Drnovška. Leta 1993 je prepustil vodenje stranke SDS Janezu Janši, v državnem zboru pa je prevzel vodenje komisije za raziskavo povojnih pobojev. Leta 1996 se je umaknil iz politike.
Leta 2006 je šele posmrtno prejel red za izredne zasluge Republike Slovenije, in sicer za življenjski prispevek k demokratizaciji, osamosvajanju in mednarodnemu priznanju Slovenije.