26. maja leta 1842 se je rodil prvi slovenski poklicni časnikar Anton Tomšič. Rodil se je na domačiji »pri Mačkovih« kot sin preprostega kmeta. Njegov oče si je s pridnostjo in podjetnostjo pridobil toliko premoženja, da je lahko dal šolat Antona in njegovega mlajšega brata Frana. Anton se je sprva šolal v Višenjski ljudski šoli, nato je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, Trstu, Celju in Novem mestu. Gimnazijo je zaključil z odliko in se vpisal na pravno fakulteto v Gradcu.

26, marca 1868 je zboru ustanovnikov Slovenskega naroda predložil publicistični program, ki ga je oblikoval po zamislih Frana Levstika, dr. Janka Sernca in dr. Janka Pajka. Program je vseboval različna publicistična gesla, med drugim je podpiral zedinjenje vseh Slovencev v skupno upravno celoto, enakopravnost slovenščine in nasprotoval dualistični ureditvi Avstrije. Na temeljih, ki si jih je zastavil s programom, je pričel Tomšič delovati kot prvi glavni urednik Slovenskega naroda. Časopis, ki je kasneje postal prvi slovenski dnevnik, je začel izhajati 2. aprila 1868 v Mariboru.

Tomšiča so pri urejanju prvega slovenskega dnevnika pestile najrazličnejše težave. Dopisnikov in sodelavcev je bilo malo, še težje je pridobil honorarje zanje. Tudi sam je živel skromno – sprva je bival kar v uredništvu časopisa v Mariboru. Sčasoma sam ni bil sposoben več opravljati vsega dela, zato je leta 1868 dobil pomočnika – Josipa Jurčiča. Jurčič je pri Slovenskem narodu služboval do leta 1870, ko se je vrnil na Dunaj. Slovenski narod je Anton Tomšič urejal vse do svoje smrti, konec maja 1871.