15. januarja leta 1884 se je v Kranjski Gori rodil mladinski pisatelj Josip Vandot, oče priljubljenega lika Kekca. Kot železniški uradnik je služboval v več slovenskih krajih, po upokojitvi pa se je naselil v Mariboru. Od tam so ga Nemci leta 1941 z družino pregnali na Hrvaško, tri leta pozneje pa je bil med bombardiranjem Slavonskega Broda ubit. Čeprav je kot pesnik sodeloval v osrednjih slovenskih revijah, je veliko bolj znan kot pisec mladinskih povesti na podlagi ljudskega izročila, postavljenih v gorenjski visokogorski svet.

Njegovo najbolj znano literarno delo je trilogija mladinskih planinskih zgodb, v katere kot glavnega junaka postavi desetletnega fantiča z imenom Kekec. Prva od Kekčevih zgodb, Kekec na hudi poti, je izšla leta 1918, druga, Kekec na volčji sledi, leta 1922 in tretja, Kekec nad samotnim breznom, leta 1924.

Napisal je še mnogo drugih krajših povesti, črtic in pesmi. Ves čas pregnanstva je zapisoval tudi vtise o trpljenju, ki ga je prestajal skupaj z družino. Precej rokopisov so mu leta 1941, ko so okupirali mesto Maribor, zasegli Nemci.