18. marca leta 1904 se je v Sežani rodil slovenski pesnik Srečko Kosovel.

Pesnik Krasa, revolucije in smrti je kljub prezgodnji smrti ustvaril novo in osebno obarvano poezijo, ki je vplivala na njegove vrstnike. Izdajal je dijaški list Lepa Vida. Prva zbirka izbranih pesmi je izšla leta 1927, štiri leta pozneje pa še druga. V celoti so njegova dela izdali šele po drugi svetovni vojni. Sprva je pesnil pod vplivom moderne, posebej impresionizma Josipa Murna. Prevladujoči motivi so kraška pokrajina, mati in smrt, pogosto s simbolnim pomenom (pesmi Balada, Bori, Vas za bori, Slutnja). Nato je Kosovel prešel v ekspresionizem in razvil vizionarno, družbeno in religiozno tematiko (Rdeči atom, Nokturno, Vozil sem se in Ekstaza smrti). Precej njegovih pesmi govori o družbenih krivicah, o mračni usodi Evrope in o neizogibnosti revolucionarne preobrazbe sveta. Velik delež v Kosovelovem opusu predstavljajo tudi njegove t. i. konstruktivistične pesmi (konsi), ki so izšle v pesniški zbirki Integrali.

Konec februarja 1926 se je po nastopu v Zagorju, ko je ponoči na postaji čakal vlak, prehladil in zbolel, a se, vsaj tako je bilo videti, pozdravil. Pozneje se je bolezen ponovila in pojavili so se zapleti. Umrl je 27. maja 1926, star komaj 22 let.