19. februarja leta 1923 je v Ljubljani umrl slovenski pisatelj in politik Ivan Tavčar.

Rodil se je 28. avgusta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Na Dunaju je študiral pravo in nato opravljal odvetniško službo. Kmalu je stopil v politično življenje kot ena vodilnih osebnosti liberalne stranke. Postal je deželni in državni poslanec in ljubljanski župan. Tavčar je bil vitalna osebnost. Objavljati je začel kot študent. Najprej je bil sodelavec lista Zora, ki je izhajal v Mariboru, nato pa je sodeloval tudi pri Stritarjevem Zvonu, Ljubljanskem zvonu in Slovanu.

Njegova najbolj znana dela so Cvetje v jeseni iz leta 1917, Visoška kronika je nastala dve leti kasneje, delo Izza kongresa pa je nastajalo v letih od 1905 do 1908. Zanj je značilno, da je v zrelih in poznih letih pisal manj, a so takrat nastala njegova najboljša dela.

Priljubljenost Tavčarja kot župana lahko razložimo z okoliščinami njegovega županovanja, je prepričan zgodovinar, literarni zgodovinar in publicist Igor Grdina. “To je bil čas stiske, čas prve svetovne vojne, in Tavčar je v tem času pokazal izjemno zavzetost. Ljubljana je v teh težkih časih živela precej normalno življenje.”