Lenin se je rodil 22. aprila leta 1870. Rojen v zmerno premožni družini srednjega razreda v Simbirsku, je sprejel revolucionarne socialistične nazore po bratovi usmrtitvi leta 1887. Zaradi sodelovanja v protestih proti carski vladi Ruskega imperija so ga izključili s cesarske univerze v Kazanu in naslednja leta je posvetil pravni diplomi. Leta 1893 se je preselil v Sankt Peterburg in postal vpliven marksistični aktivist. Leta 1897 je bil aretiran zaradi uporništva in za tri leta izgnan v Šušensko, kjer se je poročil z Nadeždo Krupsko. Po izgnanstvu se je preselil v zahodno Evropo, kjer je postal viden teoretik v marksistični ruski socialdemokratski laburistični stranki (RSDRP). Po neuspešni ruski revoluciji leta 1905 se je zavzel za to, da bi se prva svetovna vojna razvila v vseevropsko proletarsko revolucijo, za katero je kot marksist verjel, da bo povzročila strmoglavljenje kapitalizma in njegovo zamenjavo s socializmom. Potem ko je februarska revolucija leta 1917 zrušila carja in ustanovila začasno vlado, se je vrnil v Rusijo, da bi odigral vodilno vlogo v oktobrski revoluciji, v kateri so boljševiki zrušili novi režim.

Leninova boljševiška vlada si je sprva delila oblast z levimi socialističnimi revolucionarji, izvoljenimi sovjeti in večstrankarsko ustavodajno skupščino, do leta 1918 pa se je oblast centralizirala v novi komunistični partiji. Leninova administracija je prerazporedila zemljo med kmečko prebivalstvo, nacionalizirala banke in večji del industrije. Izstopila je iz prve svetovne vojne s podpisom pogodbe, ki je ozemlje prepustila osrednjim silam, in prek Komunistične internacionale spodbujala svetovno revolucijo. Nasprotnike so zatirali v rdečem terorju, nasilni kampanji, ki so jo vodile državne varnostne službe; več deset tisoč ljudi je bilo ubitih ali zaprtih v koncentracijska taborišča. Njegova administracija je premagala desničarsko in levičarsko protiboljševiško vojsko v ruski državljanski vojni od leta 1917 do 1922 ter nadzirala poljsko-sovjetsko vojno 1919–1921. V odgovor na vojno, lakoto in ljudske vstaje je Lenin leta 1921 spodbujal gospodarsko rast s tržno usmerjeno novo ekonomsko politiko. Več neruskih narodov je po letu 1917 pridobilo neodvisnost od Ruskega cesarstva, vendar so se tri novonastale republike ponovno pridružile novi Sovjetski zvezi leta 1922. Potem ko se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, je Lenin umrl v Gorkem 21. januarja 1924.

Lenin, ki velja za eno najpomembnejših in najvplivnejših osebnosti 20. stoletja, je po smrti postal predmet vseprisotnega kulta osebnosti v Sovjetski zvezi do njenega razpada leta 1991. Postal je ideološki nosilec marksizma-leninizma in imel izrazit vpliv na mednarodno komunistično gibanje. Lenina njegovi podporniki slavijo kot borca za socializem in delavski razred, medtem ko ga kritiki obtožujejo vzpostavitve totalitarne diktature, izvajanja politične represije, množičnih pobojev in javnih usmrtitev.

Lenin je bil ustanovitelj Sovjetske zveze leta 1917 ter njen prvi voditelj od njene ustanovitve leta 1922 do svoje smrti leta 1924. Pod njegovo diktaturo je Sovjetska zveza postala enopartijska socialistična država, ki ji je vladala komunistična partija. Kot marksist je razvil različico komunistične ideologije, znano kot leninizem.