23. marca leta 1754 se je v vasici Zagorica nad Dolskim rodil slavni matematik in topniški častnik baron Jurij Bartolomej Vega.

Po končani gimnaziji je študiral filozofijo na liceju v Ljubljani, po koncu študija pa se je zaposlil kot inženir za rečno plovbo pri regulacijskih delih na Savi in Ljubljanici. Po službovanju v Ljubljani se je 7. aprila 1780 vpisal med topničarje cesarske armade na Dunaju. Ob tem je tudi spremenil svoj dotedanji priimek Veha v Vega. Po osnovnem usposabljanju je leta 1781 postal podporočnik in kmalu tudi učitelj matematike na topničarski šoli. Leta 1784, po izidu prvih dveh delov matematičnih predavanj, je napredoval v poročnika. 20. avgusta 1789 je dosegel tedanji svetovni rekord in izračunal število π na 140 decimalk. S svojo metodo je v prejšnjem de Lagnyjevem izračunu iz leta 1719 našel napako na 113. mestu. Rekord je obdržal 52 let do leta 1841, njegovo metodo pa še danes omenjajo.

Istega leta je tik pred odhodom na bojišče pripravil za tisk tretji del matematičnih predavanj, ki so govorila o mehaniki trdnin. Naslednje desetletje je bil topniški častnik in je večino svojega časa preživel na bojiščih po Evropi. Med letoma 1789 in 1792 je kot stotnik sodeloval v bojih proti Osmanom pri Beogradu. Njegovo poveljstvo nad možnarskimi baterijami je pripomoglo k padcu beograjske trdnjave. Nato je služil na Moravskem, kot major koalicijske vojske pa je pod poveljstvom avstrijskega generala de Wurmserja sodeloval tudi v bojih proti francoskim revolucionarjem.

Svoja zadnja leta je Vega preživel na Dunaju. 17. septembra 1802 je izginil in devet dni pozneje so njegovo truplo našli v Donavi. Okoliščine njegove smrti so ostale nepojasnjene. V dunajskem mrliškem oglednem zapisniku pa je zapisano, da je po utonil pri kopanju. Napisal je številne razprave o balonih, geodeziji, meteorologiji in balistiki, o kateri je izdal tudi knjigo, sam pa postal utemeljitelj znanstvene balistike. V Leipzigu je leta 1794 izšlo njegovo najpomembnejše delo, logaritmovniki Zakladnica vseh logaritmov (Thesaurus logarithmorum completus). Znan je postal po logaritemskih tablicah, ki so jih uporabljali povsod po svetu. Leta 1783 je izdal sedemmestne logaritme, nato pa še desetmestne. Njegovo ime je doslej edino ime kakega Slovenca, po katerem se imenuje krater na Luni. Bil je tudi član več evropskih akademij in znanstvenih društev.