15. februarja leta 1564 se je v Pisi rodil italijanski fizik, matematik, astronom in filozof Galileo Galilej.

Po končanih medicinskih študijih se je Galileo posvetil raziskovanju geometrije in Arhimedovih del in postal eden od največjih fizikov in astronomov. Bil je prvi po Arhimedu, ki je proučeval naravne pojave s poskusi.

Znan je postal leta 1586, ko je objavil podrobnosti o svojem izumu, hidrostatični tehtnici. Podal je zakone prostega pada, nihala in meta. Ovrgel je Aristotelovo prepričanje, ki je bilo še tedaj v veljavi, da različno težka telesa padajo z različnimi hitrostmi. Proučeval je gibanje teles in ugotovil Galilejev zakon ali zakon o vztrajnosti, po katerem telo miruje ali se giblje premo enakomerno po premici s stalno hitrostjo, če nanj ne deluje nobena zunanja sila, kar pravi tudi 1. Newtonov zakon, ki ga je Newton povzel po Descartesu. Descartes ga je postavil zelo splošno, češ da ima vsaka sprememba svoj vzrok. Galilei pri tem ni imel zaslug. Ugotovili so, da je Newton sicer prebral angleški prevod Galilejevega Pogovora, nič pa ne kaže, da bi poznal Govore. Nekateri menijo, da je zakon nepotreben, ker sledi iz 2. Newtonovega zakona.

Njegova astronomska opazovanja so imela ključno vlogo pri uveljavitvi heliocentričnega modela Osončja. Zaradi teh in drugih del velja za pionirja uporabe sodobne znanstvene metode in eno najpomembnejših osebnosti znanstvene revolucije 17. stoletja. Znan je tudi pod nazivom »oče sodobne fizike« in »oče opazovalne astronomije«.

Zadnjih deset let življenja je Galilei zaradi svojega raziskovanja preživel v konstantnem sporu s Cerkvijo. Leta 1633 so mu tudi večkrat sodili. Na koncu je bil Galilei prisiljen preživeti ostanek svojega življenja v hišnem priporu, kjer pa je vseeno lahko relativno normalno deloval, saj je še naprej sprejemal obiske in nadaljeval z znanstvenim raziskovanjem. Po trditvah italijanskega pesnika in pisatelja Giuseppeja Barettija je Galilei potem, ko je bil obsojen na zadnjem sojenju v Rimu, izrekel naslednje znamenite besede: »In vendar se premika«, pri čemer je imel v mislih Zemljino kroglo. Od leta 1757 so bila njegova dela spet dovoljena.

Umrl je 8. januarja leta 1642 je v mestecu Arcetri pri Firencah.