V četrtek, 8. 1. 2024, smo v okviru dejavnosti za nadarjene dveh izbirnih predmetov: NPH (načini prehranjevanja) in ONA (organizmi v naravi in umetnem okolju), organizirali dve dejavnosti, to je obisk Radolške čokolade v Radovljici in ogled razstave eksotičnih živali v BIOEXO na Bledu.

Po pouku smo se najprej odpravili v Radovljico, kjer nas je pričakala prijazna lastnica Radolške čokolade in nas povabila v svojo čokoladnico. Vse je dišalo po kakavu in čokoladi, komaj smo čakali, da poizkusimo njihove dobrote. Toda lastnica je imela svoj načrt. Najprej nam je predstavila pot od kakava do čokolade. Pokazala je, kako izgleda plod oz. semena kakavovca in razložila, da se morajo semena najprej fermentirati in popražiti, da dobijo okus po kakavu ter ponudila v pokušino zmleta semena. Učencem ni prav nič dišalo po čokoladi. Ko pa je v pokušino ponudila pražena in zmleta semena s sladkorjem, jim je že bolj ugajalo. Razložila je, da čokolade brez kakavovega masla ni in ponudila v pokušino še slednjo. Ta je bila učencem izjemno okusna, kar niso jo mogli nehati jesti. Razložila je še, kako pridobivajo mlečno in pravo čokolado ter ponudila tudi to. Ko smo bili že prav siti, smo dobili na pladnju še čisto prave domače praline … ufff, kako so bile dobre. Ob slovesu smo si lahko nakupili različne njihove čokolade in praline. Nikakor pa nismo pozabili na prikupno malo mestno jedro Radovljice, ki smo si ga ogledali ob koncu.

S polnimi želodci sladkih dobrot smo se odpravili na Bled – pa ne na blejsko rezino, ampak v BIOEXO – največjo razstavo eksotičnih živali v Sloveniji – torej živali, ki ne živijo v Evropi. Tudi tam nas je pričakala prijazna lastnica vseh teh živali in nas povabila v svoje prostore ter si ogledali tamkajšne prebivalce. Prevladovali so plazilci – velike kače (udavi) in kuščarji, agave, kameleoni. Videli pa smo tudi različne dvoživke (velika afriška žaba, redečeoka rega, aksolotl, pupke in druge eksotične dvoživke),  žuželke (predvsem izjemno zanimive paličnjake) in pajkovce (različne ptičje pajke). Med vsemi plazilci se je najdel prostor tudi za prisrčne sesalce – glodalce (činčile, deguje, skakače, hrčke, pa tudi podgane) in ptice. Med najbolj simpatične je seveda sodil zgovorni kakadu. Seveda bi bili zelo razočarani, če nebi imeli priložnost malce od bliže spoznati vse te živali. V roke smo prijeli velikega udava, pa tisočnogo (veliko stonogo), ptičjega pajka in prikupno činčilo, paličnjaka, kuščarja. Vsaka izmed njih nas je povsem očarala in prevzela na svoj način. Ene na strahospoštljiv način, druge na prikupen, topel način. Za vsakega se je našlo nekaj.

V poznih popoldanskih urah smo se odpravili domov – siti in polni novih doživetij, spominov. Lepo je bilo, kajne učenci? Drugo leto ponovimo!