Tretji petek v novembru smo se – tako kot vsako leto od leta 2012 – pridružili akciji Dan slovenske hrane oziroma Tradicionalnemu slovenskemu zajtrku kot osrednjem dogodku. Namesto prve šolske ure so učenci in učenke v razrede prinesli zajtrk, ki je sestavljen iz klasičnih sestavin tradicionalnega zajtrka: kruha, mleka, medu, masla in jabolka. Vse seveda iz lokalnega okolja. Nato so jih razredniki seznanili s prednostmi uživanja lokalne hrane. Ta je pogosto sicer dražja od uvožene, a je bolj kvalitetna.

Pri Zadružni zvezi Slovenije, so glede dneva slovenske hrane zapisali: »Dan slovenske hrane je dan, ko naj bi se spomnili in premislili o našem načinu prehranjevanja, o tem, kašno hrano izbiramo ali pripravljamo ter kaj jemo. Projekt TSZ naj bi nas spomnil, da je hrana, ki so jo pridelali in pripravili na naših kmetijah, v slovenskih kmetijskih in živilskih podjetjih ter zadrugah, bolj sveža in okusnejša. Skratka, kakovostnejša od hrane, ki je pripeljana od daleč in ima za seboj na stotine in celo na tisoče kilometrov.

Ker je bilo letošnje geslo TSZ »Kruh za zajtrk – super dan«, so učenci in učenke drugo uro namenili enemu od žit kot glavne sestavine kruha in mnogih drugih jedi. Predstavitev so prikazali na plakatu. Na razredni stopnji je vsak razred sestavil svoj zdrav tedenski jedilnik. Najboljši se bo delno ali v celoti uporabil pri šolskem jedilniku. V vrtcu so se pogovarjali o pomenu zajtrka za zdravje in dobro počutje, na koncu pa so otroci poslušali pravljico Bogata in uboga sestra. Program dejavnosti in vsebino razgovorov je pripravila nova vodja prehrane na naši šoli, Maja Vrhovnik.

Delež slovenske hrane v šolah se je v 10 letih povečal, kar država spodbuja s predpisi, ki omogočajo, spodbujajo in celo zahtevajo, da določen delež hrane v šolah izpolnjuje zahteve ekološko pridelanih in nasploh kakovostnejših živil. V vsakdanjem življenju zaužijemo največ hrane, ki jo kupimo v trgovini, kjer je najpomembnejša cena, tu pa slovenski pridelovalci težko tekmujejo s cenejšo hrano iz uvoza.

Simon Demšar