5. marca leta 1953 je v svoji dači blizu Moskve umrl sovjetski diktator Josip Visarijonovič Stalin.

Stalin se je rodil kot Josip Visarijonovič Džugašvili 21. decembra 1879 v kraju Gori v Gruziji. Pri petih letih je postal sirota, saj so mu starši umrli zaradi črnih koz. Leta 1894 je stopil v duhovniško šolo pravoslavne cerkve v Tbilisiju, kjer je prvič prišel v stik z marksističnimi spisi. Leta 1898 se je včlanil v Socialdemokratsko delavsko stranko Rusije (SDAPR), zaradi česar so ga pozneje tudi izključili iz šole. Med revolucijo po letu 1905 je prevzel psevdonim Stalin, ki pomeni jekleni. Med letoma 1922 in 1953 je bil generalni sekretar sovjetske komunistične partije, po smrti Vladimirja Iljiča Lenina leta 1924 je zmagal v boju za oblast v takratni Sovjetski zvezi in si zgradil položaj neomejene avtoritete. S petletnimi načrti je država izvedla kolektivizacijo kmetijstva in hitro industrializacijo ter ustvarila centralizirano plansko gospodarstvo. Zaradi te politike so nastale resne motnje pri pridelavi hrane, ki so povzročile lakoto v letih 1932–1933. Da bi izkoreninil »sovražnike delavskega razreda«, je sprožil veliko čistko, v kateri so med letoma 1934 in 1939 zaprli več kot milijon ljudi in jih okoli 700.000 umorili. Do leta 1937 je nad partijo in nad državo dobil popoln nadzor. Leta 1939 je podpisala pakt o nenapadanju z nacistično Nemčijo, posledica katerega je bila sovjetska invazija na Poljsko. Nemčija je pakt prekršila z invazijo na Sovjetsko zvezo leta 1941. Kljub začetnim porazom je sovjetska Rdeča armada odbila nemški vpad in leta 1945 zavzela Berlin, s čimer je končala drugo svetovno vojno v Evropi. Sovjetska zveza si je priključila baltske države in podprla vzpostavitev prosovjetskih vlad v srednji in vzhodni Evropi, na Kitajskem in v Severni Koreji. Po vojni sta se Sovjetska zveza in ZDA vzpeli kot svetovni supersili. Napetosti, ki so nastale med prosovjetskim vzhodnim blokom in proameriškim zahodnim blokom, so postale znane kot hladna vojna. Stalin je vodil Sovjetsko zvezo skozi povojno obnovo, med katero je leta 1949 razvila jedrsko bombo. Stalina je po smrti leta 1953 nasledil Nikita Hruščov, ki je obsodil njegovo vladavino in začel destalinizacijo sovjetske družbe.

Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je ohranil priljubljenost v Rusiji in Gruziji kot zmagoviti vojni voditelj, ki je Sovjetsko zvezo uveljavil kot svetovno silo. Nasprotno je njegova totalitarna vlada deležna splošnega obsojanja zaradi množične represije, etničnega čiščenja, deportacij, številnih množičnih pobojev in lakote, ki je vzela življenja milijonov.