V letošnjem šolskem letu se v okviru Unesca odvijajo številni projekti in večini je skupna ljubezen, tudi ljubezen do jezika. Spomnim se besed moje učiteljice jezika iz osnovne šole: »Ljubezen do tujega jezika, je nujno potrebna, če se ga sploh hočeš naučiti. To ljubezen je nemogoče razviti, če ne čutiš ljubezni do svojega maternega jezika.«

V sklopu izbirnega predmeta »Nemščina« smo z učenci sedmih in osmih razredov hoteli pokazati to ljubezen na ustvarjalen način. Ustvarjali smo na OŠ Davorina Jenka v Cerkljah na Gorenjskem in na OŠ Predoslje Kranj, v Predosljah.

Na začetku šolskega leta smo poskušali zapisati svoje ime v runah in gotici.

Kasneje smo »ljubim te – rad te imam«  prikazali v številnih jezikih sveta.

In v mesecu maju nadgradili vse skupaj še z avtentično poezijo in prevodi le te.

Nove generacije učencev so torej razmišljale o maternem jeziku, o tujih jezikih, o naklonjenosti in o ljubezni. Zagotovo je med njimi nekdo, ki se ga je tema dotaknila in bo to vrednoto ponesel naprej, v svet, v naslednji rod.

Polonca Ložar, učiteljica nemškega jezika