22. april je svetovni dan Zemlje, ki ga po vsem svetu praznujemo že 50 let. S praznovanjem dneva Zemlje, želijo posamezniki in številne okoljske organizacije opozoriti na ranljivost in enkratnost našega planeta.
Podnebne spremembe, ki jih povzroča globalno segrevanje, je eden od najbolj perečih problemov, saj posledice podnebnih sprememb občutijo na vseh koncih sveta. Tudi v pri nas.
O posledicah podnebnih sprememb v Sloveniji sta razmišljala Tjan in Jaš, dobitnika srebrnega priznanja na območnem tekmovanju iz geografije.
Vzrok podnebnih sprememb je spuščanje toplogrednih plinov v ozračje. V Sloveniji k temu najbolj pripomoreta promet in termoelektrarne, ki kurijo fosilna goriva. Najbolj očitna posledica podnebnih sprememb so t.i. »zelene zime«, torej zime, kjer v dolinah zapade malo snega. Zaradi visokih temperatur kapljice vode me morejo zmrzniti in namesto snega pada dež. S pomanjkanjem snega imajo težave tudi smučišča, saj morajo, da zasnežijo proge, izdelovati umetni sneg.
Naslednja posledica so visoke temperature poleti, ter z njimi povezani vročinski valovi. Posledica podnebnih sprememb je tudi dvigovanje morske gladine. Težave bi imela obalna mesta, ki bi jih večkrat poplavljalo, v najhujšem primeru pa bi bila poplavljena za vedno. A še vedno dviganje morske gladine v Sloveniji ni tako pereč problem, kot na primer v Tuvaluju, kjer bi morali izseliti vse prebivalce otoške državice v Tihem oceanu. V Sloveniji bi se le preselili na višje ležeče predele naše države.
Še ena v vrsti podnebnih sprememb je zvišanje temperature morja, ki bi vplivala tako na biotsko pestrost, turizem in ribolov.
Posledic podnebnih sprememb je več, vplivajo tako na življenje ljudi in tudi naravo, zato jih je treba omiliti oz. preprečiti.
Tjan Borovnica, 9.a
Zaradi vse večje uporabe avtomobilov, izpustov plinov (metan, CO2, NO) v ozračje, se višajo temperature. Tako so temperature sredi lanskega decembra ponekod presegale 15°C. Sicer so posledice podnebnih sprememb tudi nepredvidljivo vreme, velika temperaturna nihanja itd.
Posledica podnebnih sprememb je tudi zelo malo snega pod 600 m nadmorske višine. Najbolj kritične točke so živinoreja (metan), elektrarne z neobnovljivimi viri in avtomobili. Na obali bi lahko v naslednjih 50. letih videli poplavljanje morja. Kljub temu, da imamo velik odstotek gozdne površine, ki služijo kot slovenska »pljuča«, upam, da se bomo v nadaljnjih letih začeli podrobno ukvarjati z bojem proti podnebnimi spremembami. Bojim se, da ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po svetu, podnebne spremembe lahko upočasnimo, ustavimo pa na žalost ne! Bodimo čim bolj ozaveščeni, varčujmo z energijo, naj avto nadomestita kolo ali skiro ali javni prevoz. Grozljive napovedi sicer res napovedujejo šesto veliko izumrtje, ampak trdim, da lahko večina svetovljanov naredi majhne razlike, ki bi veliko prinesle k varovanju okolja. Mogoče lahko v prihodnje pride tudi do samo enega letnega časa, ne bo več razlik med zimo in poletjem. Upam, da smo Slovenci dovolj dobri in sposobni, da začnemo z varovanjem planeta.
Jaš Zelnik, 8.c
