Učenci 4. a smo brali odlomek iz knjige Pepelka malo drugače, ki jo je napisal Lewy Ofson. V tej dramski igri je Pepelka drugačna deklica kot tista, ki smo je vajeni. Noče iti na ples, je pridna, delavna in ima sestri, ki ji želita le najboljše. Tudi mi smo poskusili poustvariti svojo »narobe pravljico«.
Rdeča kapica
(narobe pravljica)
Nekoč je živela deklica Katka. Babica Štefka ji je za rojstni dan sešila lepo rdečo kapico, ki jo je Katka najraje nosila, zato so jo klicali Rdeča kapica.
Nekega dne je babica, ki je živela globoko v gozdu, zbolela. Mama je Rdeči kapici v košaro dala steklenico vina ter ji naročila, da v gozdu nabere robide, maline in gozdne jagode za bolno babico. Med sprehodom skozi gozd je Rdeča kapica srečala volka, ki se je sladkal z borovnicami. Bil je nenavaden volk, saj je bil vegetarijanec. Ogovoril jo je in vprašal, kam je namenjena. Ponudil se je, da jo pospremi. Med potjo je bil volk do deklice zelo prijazen, deklica pa je bila osorna in nesramna. Ko sta prišla do babičine hiše, je volk vstopil, babica pa ga je napadla z metlo. Prestrašeni volk je zbežal skozi gozd. Rdeča kapica je bolni babici ponudila polno košaro dobrot. Ta pa je vrgla košaro skozi okno in pri tem zadela lovca. Tudi ta je hitro zbežal. Babice ni razveselil niti šopek rožic, ki ji ga je prinesla Rdeča kapica. Napodila jo je domov in ji zabrusila, naj se ne vrača več.
Volk se v ta del gozda ni več vračal. Lovec je od tedaj na glavi nosil čelado. Rdeča kapica pa babice nikoli več ni obiskala.
Izak Rosulnik, 4. a
Sneguljčica in sedem kozličkov
(narobe pravljica)
Nekoč je živela deklica, ki ji je bilo ime Sneguljčica. Živela je v gozdu in ni imela nobenega prijatelja, ker je bil gozd zelo prazen. Nekega dne je šla v drugi del gozda iskat hrano. Zaslišala je žalostne glasove in šla je pogledat.
Zagledala je malo kozico, ki se je izgubila. Sneguljčica je prišla bližje k njej. Bila je presenečena, da se je kozica ni ustrašila in se ji celo približala. Kozica se je spet oglasila kakor na začetku. Sneguljčica jo je čez nekaj časa odnesla domov, kjer jo je nahranila. Tako sta nekaj časa živeli skupaj. Nekega dne pa je kozica postala žalostna. Sneguljčico je skrbelo in jo je odnesla k svoji prijateljici Rdeči kapici, ki je znala ozdraviti živali. Rdeča kapica je rekla, da verjetno pogreša svojo družino. Naslednji dan sta se Sneguljčica in Rdeča kapica s kozico odpravili iskat kozjo družino. Bilo je zelo mraz. Ko so prišle ven iz gozda, so v daljavi zagledale šest majhnih belih pikic, ki so se pasle na travi. Šle so do njih in jih vprašale, če poznajo malo kozico. Ena največjih koz je stopila k Sneguljčici in ji povedala, da je to njena mala kozica.
Sneguljčica ji je vrnila kozico, mama koza pa ji je povedala, da sploh nimajo doma. Deklica je povabila celo kozjo družino živet k sebi domov. Tako je Sneguljčica kozicam dajala hrano, one pa so njej dajale mleko. Tako so živeli srečno do konca svojih dni.
Tinkara Ovsenik, 4. a
