Slovenija je v preteklosti bolj kot politična oz. državna tvorba obstajala v zavesti prebivalcev na ozemlju današnje države. Kljub politični razdeljenosti na več držav (Habsburška monarhija, Beneška republika, Ogrsko kraljestvo) je naše prednike trdno povezovala jezikovna sorodnost. Med prvimi so nanjo opozorili slovenski protestanti v 16. stoletju. Vsaka zapisana črka in beseda, pa s sabo prinaša tudi potrebo po učenju in šolanju.
Sprva je bilo izobraževanje in šolanje namenjeno ozkemu krogu. To so bili predvsem duhovniki in menihi ter nekateri uradniki ter posamezniki iz višjih/bogatejših slojev.
Šele z novim vekom (humanizmom in renesanso) se je znanje pisanja in branja razširilo med ljudi. V 16. stoletju je bilo šolstvo na Slovenskem podobno kot drugod po Evropi, le da tu ni bilo univerze. Mladi so hodili študirat v Italijo, kasneje pa vse pogosteje na Dunaj. Osnovno znanje so dajale mestne, cerkvene in zasebne šole. Vse več ljudi je bilo pismenih, posebej plemiči in meščani so želeli svoje otroke bolje izšolati, da bi v življenju laže uspeli. Nekaterim nadarjenim kmečkim otrokom so izobrazbo omogočili dobrotniki.
Velik prispevek k ohranjanju slovenske besede so dali slovenski protestanti. Primož Trubar je izdal prvi tiskani knjigi v slovenskem jeziku (Abecednik in Katekizem), Jurij Dalmatin prevod Biblije v slovenščino.
Protestanti so veliko skrb posvečali tudi šolstvu. Trubar je že leta 1550 zapisal, da bi morali v mestih in na podeželju vzdrževati učitelje, da bi se lahko vsi otroci naučili brati in pisati. Vendar tako velike naloge takrat še ni bilo mogoče uresničiti.
Možnost za to se je odprla z eno najpomembnejših reform avstrijske cesarice Marije Terezije. Leta 1774 je uvedla splošno šolsko obveznost. S tem je šolstvo, ki je bilo do tedaj v cerkvenih rokah, s posebno uredbo podredila državnim uradom, obenem pa odredila, da morajo šolo obiskovati vsi otroci (tudi dekleta, ki so bila do tedaj praviloma prikrajšana za šolanje) med 6. in 12. letom (vsaj eno leto). Učni jezik je bil sicer nemški, toda marsikje otroci nemško niso znali. Zato je pouk v najnižjih razredih potekal v materinščini: na Slovenskem v slovenščini.
Ker vsebina pouka na osnovnošolski stopnji izobraževanja ni bila za vse enotna, je zakon predvideval ustanovitev treh vrst osnovnih šol. Najbolj preproste so bile enorazredne podeželske trivialke, v večjih mestih so bile bolj zahtevne večrazredne glavne šole, v glavnih deželnih mestih pa deželne vzorčne šole ali normalke.
Pretežno kmečko prebivalstvo nad novo uredbo niso bili navdušeni. Mnogi kmetje se niso zavedali pomena šolanja. Obiskovanja šol niso podpirali, saj je bilo doma in na polju veliko dela. Zato je Marijin sin Jožef II. Uvedel kazni za starše, ki svojih otrok niso pošiljali v šolo. Za boljšo izobrazbo prebivalcev slovenskih dežel so si zelo prizadevali slovenski razsvetljenci: Blaž Kumerdej, Marko Pohlin, Valentin Vodnik, Anton Tomaž Linhart, Jernej Kopitar, Žiga Zois in drugi.
Cesarica Marija Terezija je leta 1774 uvedla splošno šolsko obveznost. S tem je šolstvo, ki je bilo do tedaj v cerkvenih rokah, s posebno uredbo podredila državnim uradom, obenem pa odredila, da morajo vsi otroci med 6. in 12. letom vsaj eno leto obiskovati šolo. Pretežno kmečko prebivalstvo nad novo uredbo ni bilo navdušeno. Obiskovanja šol niso podpirali, saj je bilo doma in na polju veliko dela. Zato je Marijin sin Jožef II. uvedel kazni za starše, ki svojih otrok niso pošiljali v šolo.
Leta 1860, manj kot sto let po reformi Marije Terezije, je bila ustanovljena prva šola v Predosljah. Šolsko poslopje je bilo dozidano tam, kjer je prej stala lesena mežnarija. Šola se je imenovala Župnijska šola. Šolski okoliš je obsegal vasi Predoslje, Britof, Bobovek, Ilovko, Kokrico, Mlako, Orehovlje, Srakovlje, Suho in Tatinec. Poleg ene učilnice je bilo tudi učiteljsko stanovanje. Prvi učitelj na šoli je bil Ivan Saje, sledil mu je France Gros. Učitelji so praviloma dobivali plačilo v materialnih dobrinah, za preživetje pa so opravljali tudi cerkovniška dela. Po letu 1869 se je učiteljski položaj izboljševal. Avstrijska vlada je določila najnižjo plačo učiteljev (300 goldinarjev) in napredovanje učiteljev (na vsakih pet let 10 %). Učiteljice so dobivale 80 % plače in pravico do pokojnine.
Šolsko leto 1860 se je začelo 15. oktobra s slovesno šolsko mašo in se končalo ob koncu avgusta prav tako z mašo.
Po sprejetju nove šolske zakonodaje – leta 1869, je bilo šolsko leto razdeljeno na četrtletja (prvo se je končalo decembra, drugo konec februarja, tretje sredi maja in četrto junija). V osnovni šoli so razširili predmetno učno snov. Poleg verouka, branja, pisanja in računanja, ki so značilni predmeti trivialne šole, so svoje mesto dobili tudi drugi učni predmeti. Posebno skrb so posvetili predvsem materinščini (ustno in pisno znanje), poudarili so pomen poznavanja svetovne in domače zgodovine z geografijo, nazorne geometrije z risanjem, prirodopis, uporabno tehnologijo za pomembnejše obrti in končno tudi praktična navodila za petje in telesne vaje.
K boljšemu pouku so pripomogli številni dobrotniki šole (npr. Kmetijska družba, Kranjski deželni zbor …). Med največjimi dobrotniki je bil baron Anton Zois iz bližnjega gradu Brdo.
Število učencev v Predosljah se je večalo. Sklenili so, da se šolsko poslopje poveča v dvorazrednico. 24. oktobra 1893 je dekan g. Mežnarc slovesno blagoslovil novo šolsko poslopje. V novo šolo je na drugo učno mesto prišla Ida Mally iz Kranja. To leto jim je krajevni šolski svet nakupil precej novih učil: magnet, kompas, toplomer, barometer, glasbene vilice, pripomočke za geometrijo. To so bila učila, ki jih učenci niso poznali in so zelo pripomogla k kakovosti šolskega pouka. Leta 1892 so uredili šolski vrt, ki je takoj postal okras šolske okolice in služil tudi kot učilo.
foto: Učenci in učitelji pred poslopjem nekdanje šole.
V šolskem letu 1903/1904 je bilo vpisanih 181 otrok. Večala se je tudi zbirka učil (slike, živali, kocke za računstvo, tehtnica …). Šolske oblasti so skrbele za izobraževanje učiteljev, ki so bili v začetku še slabo izobraženi in brez izkušenj.
Med prvo svetovno vojno je bil pouk okrnjen, ker je nadučitelj Rudolf Zore moral k vojakom.
1. decembra 1919 je bila v Predosljah ustanovljena štirirazredna šola. Leta 1936 je bila šola razširjena v šestrazrednico. Zelo je oživelo izvenšolsko delo, okolju primerno (usposabljanje za kmetijsko delo).
Leta 1937 so šolo adaptirali po higienskih predpisih. Za revnejše otroke so pripravljali »božičnice« – obdarovali so jih z obleko in obutvijo.
26. marca 1941 je bil pouk v šoli Predoslje zaradi mobilizacije začasno ukinjen. Napad na Kraljevino Jugoslavijo se je začel 6. aprila 1941. Od 21. aprila do 8. maja so učitelji spet poučevali. Nato so Nemci odslovili vse slovenske učitelje. Med 2. svetovno vojno je pouk potekal v nemškem jeziku z nemškimi učitelji.
foto: Delovne akcije so bile včasih pogoste – delo deklet.
foto: Fantje so poprijeli za nekoliko težja dela.
15. oktobra 1945 se je pričelo šolsko leto v osvobojeni domovini. Učenci so slabo obvladali slovenski jezik. Doma se med vojno niso izobraževali, saj so pomagali pri delu. Po osvoboditvi nekateri starši niso preveč zaupali šoli, saj niso zaupali novi oblasti.
Po drugi sv. vojni se je organizacija šolstva večkrat spreminjala. V šolskih letih 1946/1947 do 1948/1949 je bila šola sedemletka. Nižja gimnazija Predoslje je bila ustanovljena v šolskem letu 1950/1951, ukinjena pa leta 1952, ker ni imela kadrovskih in materialnih pogojev za delo.
V šolskem letu 1954/1955 so na prostoru med staro šolo, kulturnim domom in župniščem uredili začasno telovadišče. Postavili so orodja, plezala, kroge, igrišče za odbojko ter stezi za tek in razne igre.
Šola je potrebovala nove učilnice in z obnovo kulturnega doma so pridobili dve učilnici in pomožne prostore za šolo. Pri širjenju in obnovi doma so veliko pomagali domačini (delo, les, prevozi). Šola je v šolskem letu 1957/1958 dobila še tri nove učilnice in postala osemletka. Učenci od 1.–4. razreda so obiskovali pouk v stari šoli, višji razredi pa v kulturnem domu. V to leto segajo tudi začetki šolske kuhinje. Delili so mleko v prahu in razne namaze iz mednarodne pomoči. Šola je imela tudi edini telefon v vasi. Telefon so uporabljali tudi vaščani. S tehničnimi pripomočki je šolo oskrbovala tovarna Iskra, ki je imela patronat nad šolo v Predosljah. Poslala ji je celo filmski projektor.
V šolskem letu 1966/1967 so ponovno adaptirali kulturni dom (nova okna, vrata, parket, kopalnica, nova fasada …), a želja po novi šoli je bila vse močnejša. Število prebivalcev je namreč močno naraščalo.
Mala šola je bila vpeljana leta 1968. Mala šola je bila na podeželju nujna, saj so otroci prihajali v šolo brez posebne predizobrazbe. Šolsko leto 1969/1970 je prineslo v šolo veliko novost – proste sobote.
30. in 31. maja 1970 je bil v občini Kranj referendum za dograditev šolskih poslopij in zidavo novih. V šolskem okolišu Predoslje je glasovanje ZA uspelo, saj je bi bila z novo šolo rešena prostorska stiska, kajti pouk je potekal že v treh izmenah.
foto: Polni razredi učencev v premajhnih učilnicah.
foto: Objava v časopisu Delo leta 1970.
Tedanji ravnatelj Marjan Kne, gonilna sila pri prizadevanjih za novo šolsko gradnjo, se je dobesedno boril za lokacijo gradnje v Predosljah. Zataknilo se je namreč pri izbiri lokacije – ali naj se šola gradi na Kokrici ali v Predosljah – in pri samem odkupu zemlje, na kateri naj bi stalo novo poslopje. Njegovo dolgoletno prizadevanje je obrodilo sadove. V septembru 1972 so pričeli z gradnjo novega šolskega poslopja v Predosljah.
27. decembra 1973 je bil tehnični prevzem novega šolskega poslopja. Prebivalci so prišli na pomoč. 28. decembra je potekala selitev ves dan – vaščani so vozili pohištvo, učitelji učila. V soboto, 29. decembra, je bila popoldne svečana otvoritev novega šolskega poslopja.
Šola se je na predlog učiteljice Valentine Plešec po pritrdilnem odgovoru iz maršalovega kabineta poimenovala »Osnovna šola Josip Broz – Tito Predoslje«. Ideja se je porodila zaradi bližine Brda, kamor je maršal pogosto zahajal.
8. januarja 1974 je šolo obiskal Josip Broz Tito s spremstvom. Ogledali so si pouk zemljepisa, ki ga je vodila učiteljica Eli Mizerit, nato delo v telovadnici in slavnostno akademijo, ki so jo pripravili učenci šole. Tito je nagovoril učence in učitelje v slovenskem jeziku. Nato se je v govoru spomnil še svojih šolskih let.
V šolskem letu 1974/1975 se je na šoli povečalo število oddelkov in učencev. V drugem polletju so pričeli s podaljšanim bivanjem za učence od 1. do 4. razreda in dopolnilnim poukom za učence s slabšim uspehom. Dopolnilno delo je bilo po kosilu do 16. ure. Februarja je bil odprt prvi oddelek vrtca, v mesecu marcu pa še drugi.
foto: Josip Broz Tito na obisku v šoli.
Z drugim polletjem šolskega leta je šola kot največja popolna osemletka v Sloveniji prešla na delo »celodnevne osnovne šole« – COŠ. Življenje na šoli se je bistveno spremenilo. Na številnih sestankih je bilo potrebno prepričati starše o kakovosti tovrstnega programa, hkrati pa se je šola soočala s pomanjkanjem prostorov. Otroci so bili v šoli med 7.00 in 14.30, vmes so imeli prosti čas in kosilo, po kosilu pa samostojno učenje v prisotnosti učitelja. Vse interesne dejavnosti so potekale po pouku. Prostorska stiska je botrovala razmišljanju o dograditvi novih šolskih prostorov in igrišča.
29. julija 1977 je bil odprt prizidek. Zaradi uspešnosti delovanja COŠ v Predosljah, ki je bila ena od petih v Sloveniji, so se na šoli vrstili številni obiski in delegacije; prihajali so ravnatelji, kolektivi šol in predstavniki političnega življenja.
Na šoli je bilo v prihodnjih letih čutiti vedno večjo delavnost učiteljev in učencev. Šola je postala prepoznavna po kakovosti pevskih zborov, ki so dosegala številna priznanja, folklori, likovnih dosežkih, športnih dejavnostih. Učenci so pod mentorstvom učiteljev izdajali šolsko glasilo, na šoli je deloval šolski radio. Za razvijanje praktičnih veščin so obiskovali obrtne delavnice v vasi, laboratorijske poskuse pa so enkrat tedensko izvajali v tovarni Oljarica v Britofu.
Septembra 1978 je po dvanajstih letih vodenja šole mesto ravnatelja zapustil Marjan Kne. Nasledil ga je Jože Fajfar.
COŠ se je uveljavljala in dobivala svojo obliko. Povečalo se je število interesnih dejavnosti in zunanjih sodelavcev. Učenci so se udeleževali številnih tekmovanj, eno najvidnejših uspehov je bilo 1. mesto v republiki v tekmovanju iz Vesele šole. Šolo so obiskale tudi številne delegacije iz tujine: delegacija prosvetnih delavcev iz Švice, delegacija ravnateljev iz Srbije, skupina zdomskih otrok iz Stuttgarta, slovenski otroci iz Gorice in Avstrijsko-jugoslovanska delegacija za šolstvo.
V sodelovanju s Krajevno skupnostjo Predoslje je v šolskem letu 1979/1980 šola izvedla številne kulturne prireditve ter televizijski Veseli tobogan v dvorani Kulturnega doma v Predosljah.
V šolskem letu 1980/1981 je bila sprejeta odločitev za izgradnjo atletske steze, modernizacijo šolske knjižnice s čitalnico, dopolnjevanje zbirk učil in obnavljanje šolskega inventarja.
1. decembra 1981 je šolo in okolico pretresla tragična novica o letalski nesreči letala Inex Adrie, ki je treščilo v goro San Pietro pri Ajacciu. V meglenem jutru so umrli vsi potniki in člani posadke, med njimi tudi tri delavke šole – Danijela Francelj, Marija Poljanšek in Valentina Plešec.
V šolskem letu 1982/1983 je bilo življenje in delo v COŠ pestro in hkrati zahtevno. Učenci so imeli tedensko 25 ur pouka, 10 ur samostojnega učenja, 10 ur prostega časa ter najmanj eno uro interesnih dejavnosti. Pomembno je bilo, da so se v zaporednih časovnih intervalih menjavale obremenjujoče in sprostitvene dejavnosti. Uveden je bil tudi fakultativni pouk angleškega jezika. Konec decembra 1983 je šola obeležila 10. obletnico izgradnje.
Šolsko leto 1986/1987 je prineslo spremembe v delovnem ritmu šole. Skrajšal se je rekreacijski odmor ter prosti čas s kosilom, po kosilu pa je sledilo 30-minutno samostojno učenje. Nato so sledile interesne dejavnosti.
foto: Danijela Franceljc z razredom.
foto: Valentina Plešec z razredom.
foto: Učenci med odmori.
foto: Prireditev ob 10-letnici šole.
Šolsko leto 1990/1991 je bilo leto sprememb in pretresov ne samo na šoli temveč tudi na državni ravni. Oktobra se je na pritisk staršev pričela postopna ukinitev COŠ. Prvo polletje je potekalo tako kot dotlej, drugo polletje pa je bila nekakšna vmesna stopnja med poldnevno in celodnevno šolo. 25. junija 1991, ko se je šolsko leto zaključilo, je bila zvečer slovesno razglašena samostojna država Slovenija, čemur je sledila desetdnevna vojna za Slovenijo.
V šolskem letu 1991/1992 je bilo prvič izvedeno t. i. eksterno preverjanje znanja učencev 8. razredov.
Šolsko leto 1992/1993 se je pričelo z delom kot klasična osnovna šola. Prišel je tudi čas, ko je bilo potrebno spremeniti ime šole. Šola se je preimenovala v OŠ Predoslje Kranj.
Šolski koledar 1993/1994 je prinesel nov razpored počitnic – jesenske, božično-novoletne, zimske in prvomajske. Število učencev je iz leta v leto naraščalo, v šolo se je vpisovalo tudi vedno več učencev s Kokrice. Spremembe v lokalni samoupravi so prinesle razdelitev Občine Kranj na več manjših občin. Naša šola je ostala v Mestni občini Kranj, katere prvi župan je bil Vitomir Gros.
V šolskem letu 1994/1995 je ravnatelj Jože Fajfar vodil prvo dramsko skupino, ki je pripravila predstavo »Domača naloga ali Županova Micka«. Priredili so tekst Linhartove Županove Micke za otroke. Predstavo so tako učenci kot krajani dobro sprejeli.
V šolskem letu 1996/1997 je po dolgem času začela delovati otroška folklorna skupina pod vodstvom članov folklorne skupine Iskra Emeco, ki je imela v šoli vadbeni prostor. Otroški folkloristi so dobili tudi obisk čeških vrstnikov, ki so ga med počitnicami vrnili z obiskom Češke.
V šolskem letu 1998/1999 je mesto v. d. ravnatelja prevzela Ivana Bizjak.
Pouk je potekal enoizmensko, 385 učencev se je zvrstilo v 18 oddelkih, delovala sta tudi dva oddelka podaljšanega bivanja. Na željo staršev se je pričelo poučevanje tujega (angleškega) jezika v 4. razredu. Za učence iz oddaljenih vasi ter tiste, ki so imeli nevarno pot do šole, je bil organiziran brezplačen prevoz v šolo in nazaj domov.
Oktobra je šola praznovala 25-letnico. V okviru četrtstoletnega obstoja so na šoli potekale številne ustvarjalne delavnice pod vodstvom zunanjih mentorjev.
foto: Jože Fajfar s svojo prvo dramsko skupino.
Ob zaključku šolskega leta 2001/2002 je bil na šoli dan odprtih vrat, zvečer pa bogat kulturni program. Posebej so navdušili učenci 8. razreda, ki so ob glasbeni spremljavi učitelja predstavili poezijo svojega sošolca Mihe Zabreta. Miha je za šolo napisal tudi pesem Prijatelj, katere besedilo je bilo skladatelju Lojzetu Krajnčanu tako všeč, da jo je uglasbil in skladba je postala himna šole. Uspešno jo je prepeval otroški zborček, s katerim je zborovodkinja Nada Krajnčan sodelovala tudi z Romano Krajnčan ter narodno zabavnim ansamblom Robija Zupana, s katerim je zbor posnel zgoščenko Vesel božič.
foto: Otroški zborček z Romano Krajnčan.
Šolsko leto 2002/2003 je minilo v znamenju priprav na devetletno osnovno šolo. Učitelji so se udeleževali izobraževanj na Pedagoški fakulteti, timskih sestankov in študijskih skupin, predstavitev novih učbenikov ter sodelovali na informativnih roditeljskih sestankih za starše prvošolcev ter sedmošolcev, ki so prehajali na devetletno osnovno šolo. Na šoli je zaživel tudi Učbeniški sklad, ki je starše precej razbremenil pri nakupu učbenikov.
V šolskem letu 2003/2004 je šola zaorala ledino devetletnega osnovnošolskega programa. Prvošolci so se vključili v šolanje eno leto prej, sedmošolci pa so morali izbrati tri izbirne predmete glede na svoje interese in sposobnosti.
Šolo je pestila velika prostorska stiska. Mestna občina Kranj je pridobila gradbeno dovoljenje za nadzidek šole. Tridesetletnica šole je bila priložnost za investicijo v nov vrtec in nadzidek.
Slovesna otvoritev novih šolskih prostorov je bila 17. marca 2005. Šola je pridobila nov vrtec, pet dodatnih velikih in eno manjšo učilnico, tri kabinete, upravne prostore, zbornico in več obnov, na zunaj pa se je pridobitev kazala v nadzidku in prizidku. Nove prostore sta slovesno odprla kranjski župan Mohor Bogataj in ravnateljica Ivana Bizjak.
foto: Slovesna otvoritev novih prostorov šole z županom Mohorjem Bogatajem.
Šolsko leto 2005/2006 je prineslo novost – nivojski pouk. Učenci so bili pri urah slovenščine, angleščine in matematike razdeljeni v skupine (nivoje) glede na svoje sposobnosti. Nova oblika dela je zahtevala veliko skupnega načrtovanja. Zelo dejavna je bila mlajša folklorna skupina pod mentorstvom Anite Vrtač Pičman, ki je nastopila v oddaji »Raketa pod kozolcem« in se udeležila tudi 10. državne revije ljudskih pesmi, plesov in običajev v Rogaški Slatini. V nastopu z naslovom »Zvonovi zvonijo« so prikazali, kako so včasih mlade fantiče učili pritrkavanja.
Po odpovedi ravnateljice Ivane Bizjak je Svet šole na svoji seji junija 2006 za vršilca dolžnosti ravnatelja imenoval Tomaža Baldermana, ki je konec leta nato dobil poln mandat.
Šolsko leto 2008/2009 so učenci prvič končali brez končnega učnega uspeha.
V šolskem letu 2009/2010 so bile glavne investicije obnove šolskih prostorov zamenjava kritine na šolski stavbi, nakup notranje opreme zlasti na razredni stopnji, menjava oken in montažnih sten, obnova stopnic nad parkirnim prostorom, obnova sanitarij na razredni stopnji, nabava peči za žganje gline, vgraditev klimatske naprave v kuhinji, obnova kabineta športne vzgoje ter dveh kabinetov na višji stopnji in postavitev lijaka za vodo pred vrtcem.
Šolsko leto 2010/2011 je bilo v kadrovskem pogledu prelomno leto, saj je v pokoj odšlo kar sedem dolgoletnih sodelavk (Jelka Boštar, Olga Štancar Pirec, Metka Gašpirc, Eli Mohorič, Branka Perne, Metka Štular in Marija Ovsenik).
foto: Učiteljski zbor pod vodstvom Jožeta Fajfarja.
V šolskem letu 2012/2013 se je šola vključila v tekmovanje iz robotike »First Lego League«. Učenci so se s pomočjo nekaterih prizadevnih staršev in mentorja Boštjana Oreharja uvrstili na državno tekmovanje v Robotiki, kjer so osvojili prvo mesto. To je ekipi prineslo povabilo na svetovno prvenstvo v Nemčiji, kjer so na področju vrednot dosegli odlično 3. mesto. Uspešni so bili tudi v prihodnjih letih in se udeležili svetovnih tekmovanj v Španiji in Estoniji.
foto: Državno prvenstvo pod vodstvom mentorja Boštjana Oreharja.
Glavne investicije v tem obdobju so bile prenova kuhinje, knjižnice, tehnične učilnice, predelna stena v jedilnici, nakup projektorjev, zamenjava parketa v telovadnici, nova igrala v vrtcu, nakup novega šolskega kombija in izgradnja garaže. Odobrena so bila sredstva za energetsko obnovo šole, ki je bila izvedena v letu 2014, ko je šola dobila novo izolacijo fasade in strehe, zamenjani so bili zastareli kotli, uvedena je bila regulacija temperature, izvedena izolacija cevovoda in hidravlično balansiranje, že leto prej pa so bila na šoli zamenjana okna.
Šolsko leto 2014/2015 se je pričelo s pripravami na praznovanje 40-letnice šole. Slavnostna akademija je bila 23. oktobra 2014.
Prvi ravnatelj:
Marjan Kne (1966–1978)
Drugi ravnatelj:
Jože Fajfar (1978–1998)
Tretja ravnateljica:
Ivana Bizjak (1998–2006)
Četrti ravnatelj:
Tomaž Balderman (2006–2016)
Peta ravnateljica:
Janja Sršen (od 2016 dalje)
1. avgusta 2016 je z ravnateljevanjem pričela Janja Sršen. Prejšnji ravnatelj Tomaž Balderman se je namreč s tem dnem upokojil. Na šoli je bil zaposlen 39 let, od tega je bil ravnatelj od leta 2006. V tem letu se je odprla t.i. Zlata knjiga, kamor se je v devetem razredu vpisalo učence s posebnimi dosežki. Šola je veliko sodelovala tudi z zunanjimi deležniki. Plod sodelovanja sta bila med drugim zasaditev treh lip na šolskem vrtu, ki jih darovala Čebelarska zveza, in montaža defibrilatorja v preddverju šole.
Nadaljevala so se obnovitvena dela v notranjih prostorih šole in vrtca. Veliko pridobitev je šola dobila v jesenskih dneh, ko se je ogradilo šolsko območje in se je postavila zapornica, ki je učencem omogočila varnejše gibanje. Ob koncu šolskega leta je k večji varnosti doprinesel izgrajen krožni promet na spodnjem parkirišču, ki je bil kar velik zalogaj.
Šola sledi novim smernicam pri poučevanju in se vključuje v projekte in razvojne naloge pod okriljem Ministrstva in Zavoda za šolstvo, kot so Formativno spremljanje z inkluzivno paradigmo, Varno in spodbudno učno okolje in podobno. Prednostne naloge so usmerjene v kakovost pouka, v razvijanje bralne pismenosti in v iskanje inovativnih pristopov k poučevanju. Zgradili so se večnamensko igrišče, letni učilnici, zunanje telovadišče, kinestetična učilnica, družabni kotički, senzorni kotiček za sproščanje. Uvedel se je rekreativni odmor.
foto: Zunanja učilnica šole.
foto: Igrišče na predmetni stopnji.
foto: Igrišče na razredni stopnji.
Valeto smo pod vodstvom nove ravnateljice prvič v zgodovini šole izvedli v telovadnici. Posebno vzdušje je pričaral ples valetantov, ki so prvič slavnostno zaplesali. Ples je postal tradicija šole.
V istem letu se je šola vključila v projekt na področju sodelovanja s pobratenimi šolami. Decembra 2017 je naša šola gostila učitelje in ravnatelja šole iz Banja Luke, aprila 2018 pa šest učencev. Oktobra 2018 so jim učenci OŠ Predoslje Kranj obisk vrnili.
V šolskem letu 2018/2019 smo odprli tri oddelke 3. razreda in tako vpisali 448 učencev v 19 oddelkih. Naša šola je v preteklosti običajno delovala z dvema oddelkoma vsakega razreda. Leta 1989/1990 smo imeli tri prve razrede in tako 17 oddelkov, kasneje pa največ 18. Število učencev je bilo sicer vedno visoko, a je odprtje dodatnega oddelka pomenilo velik organizacijski izziv.
V tem letu je pouk glede na šolski koledar potekal tudi na tri sobote, v šolskem letu 2019/2020 pa je ministrstvo odločilo, da ob sobotah praviloma ne bo nadomeščanja odpadlih dni pouka. Pouk v šestih dneh, torej tudi ob sobotah, je bil v preteklosti samoumeven. V šolskem letu 1969/1970 se je pouk ob sobotah ukinil in potekal le še od ponedeljka do petka.
Zapis v šolski kroniki iz tega leta navaja: »Letošnje šolsko leto je prineslo novost v vse osnovne šole – proste sobote. Učitelji niso bili posebno navdušeni nad noviteto; zlasti učitelji na predmetni stopnji. Danes, ko je leto končano, ugotavljamo, da je bil dosežen v šoli boljši učni uspeh tudi na račun prostih sobot. Učenci, ki vestno delajo, so tako dobili nedeljo, ki je bila resnično prosta, ker so šolsko delo opravili že v soboto.«
V šolskem letu 2018/2019 je šola kot ena izmed 150 šol v Sloveniji pričela s poskusom Uvajanja novega koncepta razširjenega programa na področju zdravja, gibanja in dobrega psihofizičnega počutja učencev. Poskus se z letošnjim letom zaključuje.
V šolske prostore je država pričela vlagati sredstva za posodobitev računalniške opreme, saj je delo brez računalnika in brez dobre spletne mreže nemogoče. Počasi skozi leta je vsak strokovni delavec prejel svoj službeni prenosnik, v vseh učilnicah so projektorji in dostop do interneta.
Šolsko leto 2019/2020 se je začelo povsem običajno in po več ali manj ustaljenih tirnicah potekalo do zgodnje pomladi 2020. Naša šola je odprla 20 oddelkov (trije četrti in trije osmi razredi).
Kot praktično ves svet se je tudi naša šola morala soočiti s povsem nepričakovano situacijo zaradi pandemije, ki jo je povzročil t.i. novi koronavirus. V ponedeljek, 16. marca, se je začel izvajati pouk na daljavo preko platforme Zoom. Za vse je bilo to neznano področje, a smo mu bili kos.
Delo učiteljev se je pogosto raztegnilo na ves dan, celo do poznih večernih ur, da so lahko sproti spremljali delo učencev in jim nudili povratne informacije in pomoč. Učenke in učenci so dokazali, da so odgovorni, trudili so se po najboljših močeh. V pomoč so bili tudi starši, ki so morali ob lastnih skrbeh in službenih obveznostih bdeti še nad šolskim delom svojih otrok.
Ob vrnitvi v šolske klopi je bilo marsikaj drugače. Postavljena so bila nova pravila, ki jih je bilo potrebno spoštovati za ohranitev zdravja vseh delavcev in učencev šole. Obvezne so bile obrazne maske za učence in učitelje, varnostna razdalja, pouk je v celoti potekal v matični učilnici, izbirni predmeti so se izvajali na daljavo, vse je bilo v znamenju razkuževanja. Kljub omejitvam je bilo šolsko leto uspešno zaključeno.
Nacionalno preverjanje znanja ni bilo izvedeno. Tudi valeta je bila izvedena na drugačen način, brez staršev, a z video prenosom v živo. Prisotni so bili le učitelji in župan Matjaž Rakovec.
foto: Čas pandemije koronavirusa.
Šolsko leto 2020/2021 je bilo načrtovano v veliki negotovosti, saj ni bilo jasno, kako se bo človeštvo borilo proti novemu virusu. Epidemija je pouk znova prenesla v domače okolje preko zaslonov. Tokrat je pouk na daljavo potekal od sredine oktobra 2020 do sredine februarja 2021. Zaščitne maske so bile obvezne skozi celotno leto za vse zaposlene in učence na predmetni stopnji. Vsi sestanki zaposlenih in s starši so potekali preko zaslonov. Prav tako smo za štirinajst tednov zaprli naš vrtec in v kranjskih vrtcih zagotavljali le nujno varstvo.
Leto je bilo nekaj posebnega, preizkušalo nas je. Na preizkušnji so bili naša sočutnost, strpnost, toleranca, najbolj pa spoštovanje stroke. A vsaka težka stvar prinese kaj dobrega. Tudi učenci so si želeli nazaj v učilnice, k sošolcem in k učiteljem. Tako učitelji kot ostali delavci šole smo se v izrednih razmerah izjemno hitro in dobro prilagajali, se mnogo novega naučili, predvsem na področju informacijske tehnologije.
Valeta je bila izvedena tako kot v preteklem letu, brez prisotnosti staršev, a smo jo zanje prenašali v živo, ob koncu pa so valetante na šolski ploščadi pričakali starši.
V šolskem letu 2020/2021 se je v Osnovno šolo Predoslje Kranj v 21 oddelkov vpisalo 449 učencev. Organizacija pouka v 21 oddelkih je kar velik zalogaj za šolo, ki v skladu z Odlokom lahko zagotavlja le 18 oddelkov.
foto: Gnezdenje na vrhu dimnika.
Ravnateljica Janja Sršen je v kroniki zapisala: »Letošnje leto je bilo precej zahtevno. Ampak kot pravijo, ovire so zato, da se odpraviš še na kakšno drugo pot. Veliko smo se naučili in morda smo ob vsem tem tudi spoznali, kako pomemben je pristen človeški stik ter kako pomembno je, da smo lahko drug ob drugem. Bili smo vztrajni, optimistični ter srčni. To so vrline zmagovalcev.«
Šolsko leto 2021/2022 je bilo leto prilagajanj na življenje s Covidom. V času jesenskih počitnic je začela veljati uredba o obveznem samotestiranju. Burno leto se je končalo brez zapiranja šol, čeprav je bila organizacija pouka včasih zelo zahtevna in potrebno je bilo tudi veliko iznajdljivosti. Zaščitni ukrepi so bili ukinjeni marca 2022, kar je bilo za vse veliko olajšanje. Počasi, a vztrajno se je šolsko delo vračalo v ustaljene tirnice.
V šolskem letu 2022/2023 je pouk skozi celotno šolsko leto prvič po pomladi 2020 potekal brez ukrepov za obvladovanje epidemije.
V zadnjih letih so promocijo šole dobesedno na krilih v celotno Slovenijo in v svet ponesle naše štorklje. Ekipa učiteljic Lee Štajer, Petre Špiček in računalnikarja Boštjana Oreharja je v šolskem letu 2020/2021 izvedla projekt raziskovanja gnezdenja štorkelj na šolskem dimniku. Dogajanje se je spremljalo preko kamere, ki je snemala v živo, preko kanala Youtube pa je bil ogled omogočen celotni javnosti.
foto: Obročkanje mladih štorkelj v sodelovanju z DOPP Slovenije.
Šola je dobila nove zunanje žaluzije, ki smo jih težko čakali. Šola ima v lasti tudi nov avto, in sicer električni Twingo. Tako smo postali del občinske zaveze za zeleni in trajnostni Kranj.
foto: Električni avto in njegova varuha.
Največja pridobitev, po kateri je bila šola tudi medijsko odmevna, je bila energetska sanacija konec leta 2022, z novo nameščeno pametno razsvetljavo, ki je bistveno izboljšala osvetlitev prostorov na šoli in z avtomatskim prilagajanjem jakosti svetlobe zagotovila precejšnje prihranke električne energije. OŠ Predoslje Kranj je trenutno prva šola v Sloveniji s tako sodobno tehnologijo.
foto: Razstava ob 50. obletnici šole pod novimi lučmi.
V zadnjih letih se je med drugim z vgradnjo prezračevalnega sistema rešila tudi problematiko slabega prezračevanja v zgornjem nadstropju šole. Maja 2023 se je odstranil objekt s čistilno napravo, ki je bil star toliko, kot je naša šola, priključili smo se namreč na javno kanalizacijsko omrežje. Uredili smo zelenico na območju, kjer so bila gradbena dela in v kratkem na tem mestu pričakujemo izgradnjo nove zobne ambulante. V oktobru smo se razveselili še prenove zunanjega košarkarskega igrišča.
V zadnji letih so – tako kot tudi v preteklosti šole – kvaliteta poučevanja, postavljanje učenca v središče, skrb za visoko stopnjo čuječnosti in varno ter spodbudno učno okolje vedno na prvem mestu. Šola je vključena v pomembne projekte na različnih ravneh, skrbimo za kvaliteto pouka, za sledenje aktualnim ciljem, razvijanje učenčevih močnih področij, vrednot in veščin 21. stoletja.
foto: Senzorna učilnica.
foto: Novo košarkarsko igrišče.
Iz šolskih kronik in drugih virov zbrali in uredili Simona Vreček Šavs, Matjaž Pelko in Janja Sršen
Graf izdelal Boštjan Orehar in prikazuje število otrok od leta 1893 do 2023.
